Prikaz objav z oznako Ming. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Ming. Pokaži vse objave

1. feb. 2010

Epi center 2.del - 2.part

Epi center – lokalno glasilo gornjega Posočja – local magazine of gornje Posocje, Slovenia (2. del – 2. part)

ENGLISH FRENCH RUSSIAN


Vodka v Rusiji in rezanci na Kitajskem


Mnogim že dobro poznan tolminski popotnik Tadej Beguš in njegovo dekle Saša Mihevc iz Tržiča sta sredi avgusta že na Kitajskem. V prvem delu njunega potopisa sta se od nas poslovila takrat, ko sta prečila Ural in zapustila Evropo, obkrožala pa ju je vedno bolj mogočna tundra. Pred njima je sedaj največja celina sveta.


Azija. Prve kilometre sva prespala na vlaku, ki naju je peljal v mesto Krasnojarsk. Tam sva po naključju spoznala Karinko in Pašo, lokalna pilota jadralnih padal in obenem lastnika jadralnopadalske šole Vector Paraplanoff. Poleg tečajev jadralnega padalstva prirejata tudi tečaje jadralnega padalstva z motorjem, pozimi pa je bolj zanimivo kajtanje na zamrznjenih jezerih.

Napihovanje balona



Karinka ponosno pozira v majici "Slovenija moja dezela"


Posebna čast – z balonom čez sibirska polja in sibirske travnike

Posebej zanimivi so panoramski poleti z balonom zgodaj zjutraj, zato smo mi že pridno napihovali balon, ko so drugi v padalskem kampu še spali. S pomočjo plina smo ga dogreli, tako da je bil kmalu nared za vzlet. Nikakor nisva pričakovala, da naju bo doletela ta čast in bova sredi Sibirije čez polja in travnike poletela z balonom. Imela sva občutek, da se nisva še povsem zbudila iz sanj, a je bilo resnično. Čeprav sva oba pilota jadralnih padal, je bilo to za naju nekaj posebnega. Dan poprej sva spoznala mladeniča, ki je prišel poskusiti, kako zgleda polet z balonom, saj je lastnik agencije, ki prodaja čustva. V mislih je imel predvsem to, da nekomu podarimo darilo, ki nima materialnih vrednot, temveč se ga dotakne čustveno, globlje. Moram priznati, da ga najprej nisem najbolje razumel, a po tem poletu mi je bilo povsem jasno. To je resnično doživetje, ki ga je vredno izkusiti ali podariti.

Odsev balona med poletom prek polj


ČEPRAV STA TAKO TADEJ KOT SAŠA PILOTA JADRALNEGA PADALA, je bil polet z balonom čez sibirske travnike in sibirska polja za njiju nepozabno doživetje in posebna čast.

Poleg poleta z balonom sva letela tudi z jadralnimi padali. Sibirija ni prav bogata z visokimi hribi, vsaj v tem predelu ne. Za dvig zato na ravnini uporabljajo »libiotko« – vitel, s katerim so nas dvignili do 500 metrov nad površje Zemlje. S pomočjo agregata, ki ima pritrjen kolut s približno kilometrsko vrvjo te enakomerno vlečejo, dokler ni vrv skoraj pravokotno postavljena na Zemljo – in takrat se odklopiš. Posebnih poletov nisva imela, saj sva to prvič počela in tudi pogoji za letenje niso bili prav blesteči.


Največji svetovni rezervoar sladke vode

Bajkalsko jezero je največji rezervoar sladke vode na svetu, dolgo je 636 kilometrov in globoko 1.637 metrov. Ker gre Transibirska železnica tod mimo, sva si vzela nekaj dni in použila lepote tega hladnega, a nič kaj turističnega severnega dela jezera v mestu Severobajkalsk

Ceprav je to Sibirija in je pozimi - 50 stopinj Celzija je poleti dovolj toplo za kratke rokave.


Kot se spodobi in ker voda skorajda na vsakem koraku vre iz tal, sva se tudi midva ogrela v enem izmed toplih vrelcev s temperaturo 44 °C. Kar mravljince sem imel, ko sem prvič stopil v »topel« bazen. To je prava stvar za naše nonote in none, da si ogrejejo njihove mrzle kosti! Po tej postojanki sva odrinila naprej, saj nama je oblast dihala za vrat. Najina ruska viza je veljala 30 dni, a kaj, ko se Rusija vleče kot ponedeljek. Treba je bilo narediti dvodnevni maraton z vlakom od Severobajkalska preko Tinde do Khabarovskega in končne postaje v Vladivostoku. Najlepši del Transibirske železnice je po najinem odsek med Severobajkalskom in Tindo.


Hise ob Baikalu (Severobaikalsk)


Gore so še vedno zavite v sneg in železnica poteka po nasipu v močvirju, kjer kraljujejo komarji in medvedi. Poleg njih pa 360 kilometrov pred Tindo iz smeri Severobajkalska živi pleme Evjenki, ki se še vedno preživlja z lovom in ribolovom. Kožuhe živali prodajajo v bližnjem mestu in si s tako zasluženim denarjem kupujejo živež. Žal pa zelo radi pregloboko pogledajo v kozarec in potem izgubijo razsodnost. Poleti kot svoja prevozna sredstva uporabljajo kanuje, pozimi pa pridejo v mesto po zaledenelih rekah s pomočjo sani, ki jih vlečejo jeleni.


Vladivostok in primorska oblast

To je bil čas, ko so oblaki cele dneve prekrivali obalo, bilo je mraz in deževno. A ljudje so bili topli. Ker v celi Rusiji nisem imel občutka, da ljudje vse dneve pijejo vodko, sem to razočarano povedal padalskemu kolegu Aljoši, ki naju je gostil v Vladivostoku. Tako smo zadnji dan zaključili v pravem ruskem stilu – z vodko in pivom. »Nasvidanje«, Rusija!


V Pekingu je hrana sočna in okusna – ter poceni

To je bil vse prej kot turistični obisk kitajske prestolnice. Potreboval sem dve novi vrvici za padalo, saj sta bili stari poškodovani oziroma »zažgani«. Mads iz Ultra Lite Products nama ju je dostavil po hitri pošti, saj jih proizvajajo na Kitajskem. Dobro jutro, Tadej! Večina današnjih proizvodov prihaja s Kitajske, tako da je treba izkoristiti priložnost, le paziti moramo na kakovost. Da sva lahko kolikor toliko ažurna in ne izgubljava časa ter ne zapravljava preveč denarja v kavarnah z dostopom do spleta, sva si omislila majhen prenosni računalnik, čeprav je to proti najinim načelom potovanja. Preveč stvari je z njim povezanih in prav presenečena sva, koliko popotnikov ima s seboj poleg knjige (vodiča) se računalnik. Očitno smo v taki dobi. Midva ga uporabljava samo, ko je potrebno, saj je okoli naju toliko stvari, ki bi jih bilo škoda zamuditi.


Prijatelj Ming in Tadej na posti, potem ko so postni usluzbenci zavrnili napihnjene kirurske rokavice v paketu, ki bi sluzile kot zascita pred poskodbami stvari v njem.


V Pekingu nama je še najbolj zanimiva hrana, ki je tako sočna in okusna ter poceni. A kar je poceni, je ponavadi polno olja, tako da sva zelo cenila povabilo Sašine kolegice Alice v eno izmed zelo dobrih restavracij, kjer so nama postregli s pekinško raco, ki je čudovita. Kasneje so se z njo mastili tudi kolegi v hostlu, ki so kar pozabili na pašto, uslužbencem hostla pa sva podarila kosti, iz katerih so naslednji dan skuhali juho. Ker nama kitajščina ne gre kaj prida z jezika, nama je v veliko pomoč Ming iz Hongkonga s katerim preživimo večino časa. Tako smo skupaj barantali, a se je odločil, da nikoli več ne gre z menoj kupovat hlač, ker da so prodajalke kar do konca spustile cene, saj niso želele več barantati z menoj. Imel sem občutek, da sem govoril samo resnico, saj mi ne morejo prodajati plastike, skozi katero tudi sapica ne prodre, za 100% bombaž!


Linzhou – nov kraj na padalskem zemljevidu



Padalec z tetovazo Mao Cetunga

Linzhou, ki leži 500 km južneje od Pekinga, je nov kraj na padalskem zemljevidu, kjer veliko denarja vlagajo v infrastrukturo. Čudovit kraj, kjer se greben dviga 1.200 m visoko in se za njim odpirajo čudoviti kanjoni in hribi. Imela sva zelo mrčasto vreme, ki ga je spremljal dokaj močan veter, vendar so tukaj letos uspeli leteti do višine 4.870 m, zato 150 km preletene razdalje ni nič nenavadnega. Območje je predvsem znano po namakalnih sistemih, ki so jih zgradili brez pomoči strojev, in je zelo ugodno za kmetovanje. Moji pristanki so bili navadno sredi njiv in domačini so bili zelo veseli mojega obiska. Tako so ustavili proizvodnjo, kjer so vlivali zavorne bobne in mi prišli pomagat pospravit padalo. Zelo so bili radovedni, iz kakšnega materiala je. Ker je bilo vetrovno, so kar stopili na padalo, da ga ne bi odneslo. No, kaj jim hočeš po slovensko ali angleško razlagati, da ne smejo stati na padalu, ko pa razumejo samo kitajsko! Kar na hitro sem se ga lotil pospravljati, tako da so počasi poskakali iz njega.

V MESTU LINZHOU KAKŠNIH 500 KM JUŽNO OD PEKINGA so možje zaradi Tadejevega pristanka s padalom celo ustavili proizvodnjo in mu ga precej neuspešno poskušali pomagati pospraviti.


Ko smo ga pospravili, so poklicali v klub in mi prinesli stol pred vrata tovarne, da počakam na prevoz. Po moji glavi pa je ves čas odmevala pesem Iztoka Mlakarja: »Kadar rečejo livarji: Pubi, usidma se!«


Besedilo in foto: Tadej Beguš in Saša Mihevc



30. sep. 2009

Kitajska - Harbin - Peking - Ming

(Javljanje za oddajo „Gori doli naokoli“ za Radio Slovenija 1 / Published in the entertainment program „Gori doli naokoli“ on Radio Slovenia 1)

Translate

Kitajska!

To je prevelik pojem, da bi o njej vse povedal v dveh oziroma treh minutah, kolikor jih imam na razpolago za to javljanje. Ker nisva ravno vešča v znanju kitajščine, se morava zadovoljiti z prevodi z rokami in nekaj besedami, ki so napisane v najinem vodniku. Tako sva se v mestu Harbin usedla na vlak do Pekinga in ker nisva vedela, kakšno vozovnico sva kupila sva bila močno presenečena ko so naju napotili na ekspresen vlak in za povrh se v bussines class. Uf ta je pa dobra iz ruskih spalnikov in najcenejših kart na Transibirski železnici na enega najprestižnejših vlakov na Kitajskem, ki je bil hiter in niti ne zelo drag. Tako sva v popoldanskih urah že prispela v Peking kjer se avtomobili po cestah premikajo zelo počasi. Nihče ne divja, čeprav je na cestah veliko prometa. Tudi to nisva pričakovala, saj sva si predstavljala, da bo ogromno hupanja in izsiljevanja. Preden sva pričela to potovanje, sva se poskušala čim bolj otepati elektronskih naprav. Vendar vsak dan bolj spoznavava, da sva tudi midva udeležena v tej dobi elektronike. Zato je najin obisk Pekinga minil v znamenju nakupovanja in spoznavanja shoping centrov, v katerih je moč dobiti skoraj vse. Odločila sva se za nakup malega prenosnika, ki bi nama olajšal delo pri razvrščanju fotografij in pisanju novosti na najinem blogu, ki se glasi www.asiatmin.blogspot.com. Ker dandanes večina produktov po celem svetu izhaja iz Kitajske sva tudi midva pričakovala, da bo potemtakem vse zelo poceni in da bo moč najti zadnje modele na policah trgovin. Pa to ni povsem res. Marsikateri izdelek je mnogo cenejši dobrih tisoč kilometrov južneje v Hong Kongu ali pa prek oceana v Združenih Državah Amerike in tudi modeli se razlikujejo od tistih, ki jih je moč najti v Evropi, vsaj v notranjosti. Potem se pojavi naslednje vprašanje. Ali je to originalni izdelek ali ponaredek, ki se jih ne manjka, saj se cene kaj hitro spustijo, če kupiš stvari in za njih ne dobiš garancije. Zato sva se morala kar potruditi in kar pri nekaj domačinih pozanimati v kateri supermarket z elektroniko je pametno zavit in kje lahko pričakuješ ponaredke! Ko sva prešla to fazo si je bilo treba iti ogledat kaj sploh tam ponujajo in kakšna je izklicna cena , za katero bo potrebno barantat, saj je ponavadi dosti višja od tiste začetne cene, ki jo dobijo domačini! Na srečo se nama je ponudil Ming. Prijatelj, ki sva ga spoznala v hostlu, kjer sva prebivala in smo marsikdaj šli skupaj na kosilo. Ker je prihajal iz Hong Konga je govoril tekoče kitajsko in angleško. Tako sva točno vedela, o čemu se pogovarjajo trgovci, ki so izrekli ne malo žal besed na najin račun, češ da sva tujca in da imava zadosti denarja, ter zakaj sploh barantava in tako dalje. Moram reči, da me je azijski način pogajanja povsem presenetil, saj je povsem drugačen, kot sem ga bil navajen v Italiji ali pa z Arabci in Afričani. Tako potiho in nežno ter premišljeno je barantal Ming, da si sploh nisem zamišljal koliko energije bi porabila midva preden bi prišla do take cene, ki jo je uspel iz pogajat. Ko so naju povprašali drugi in sva jim jo povedala, je bila to zelo dobra cena za Peking, ki pa je bila na cene v Ameriki, se vedno visoka. Končno sva le prišla do delavnega orodja. Vendar je trajalo se nadaljnji teden dni, da je vse funkcioniralo. Saj je bila na razpolago samo kitajska verzija Windowsov, ki pa je nisva želela. Potem ko smo naložili angleško verzijo operacijskega sistema Windows, le ta ni funkcionirala in nihče nama ni mogel pomagati. Po vrh vsega pa tudi sama nisva ravno računalniška eksperta. Tako nama ni preostalo drugega, kot da sva odšla nazaj v trgovino in naložila kitajsko verzijo Windowsov, ki še danes funkcionira, le tiste grabljice-tako imenujeva kitajske črke, so nama se vedno neznanka, ko naju računalnik sprašuje po kakšnih ukazih. Vendar človek se vsega navadi! Ko potegneva črto pod stroške najinega shoppinga, je cena enaka tisti v Evropi, vendar so izkušnje in doživetja tega nakupovanja neprecenljive in prijateljstvo, ki je nastalo med nama in Mingom bo ostalo za vedno! Kot se v Slovenski navadi spodobi, smo naš nakup in novo pridobitev pošteno zalili, da bo še dolgo služila svojemu namenu! Še še za vašo pozornost - kar po kitajsko pomeni hvala za vašo pozornost.


Tadej Kirgizija, Biskhek, 17.09.2009


Več fotografij o Kitajski lahko najdete tukaj.

Najine zgodbe so objavljene v oddaji „Gori doli naokoli“ na Radio Slovenija 1 vsako soboto ob 10.30.


English:


For more new photo about China click here.

Our stories are published in „Gori doli naokoli“ entertainment program on Radio Slovenia 1,

every Saturday at 10.30 a.m. (GTM +1).

8. jul. 2009

Beijing --> Linzhou, Kitajska

Pozdravljeni vsi skupaj! Trenutno se nahajava na teritoriju Kitajske... natancneje v Pekingu. Ja, kar nekaj dni je preteklo od kar sva tukaj, mislim da 10 in sedaj se koncno premikava proti jugu v provinco Henan v kraj Linzhou. Tam bova poskusala leteti in pozabiti na veliko mesto, kjer sva skoraj 95% casa zapravila za nakupovanje, ki nama nebi uspelo brez kolega Minga iz Hong Konga in organiziranje poti za naprej. No morm rec, da se je v tem casu od najinega zadnjega javljanja veliko stvari zgodilo, ampak se bova potrudila, da vas bova sedaj bolj pogosto obvescala. Celo nama je uspelo en dan letet na kraju kjer kraljuje klub Flying man Beijing, ki pa ima krog in krog omejen zracni prostor zaradi letalisc in vojaskih zadev, a meni je uspelo najti steber, ki je sel 3,3m/s gor in sem se pac moral ustavit pri 1100m ker so bila letala nad menoj in sem ze letel proti vojaski bazi.
Tako odhajava v kraj, ki je letos gostil pre world cup of paragliding tko, da zna bit zanimivo. Ja vlak ima klopi notr ma za 500 km 7 eurov bo kr dobra cena, bova pa armafleks pod rit dala. Tko lep pozdrav...asiatmin....Zai cien.....v kitajskem jeziku.

Hello everybody! At the momet we're on the territory of China... more specific in Beijing. Many day have passed since we arrived to the city, I think about 10 but we're moving towards to the south to the Henan province to Linzhou town. We'll try to fly there and try to forget about big city where we spent 95% for shopping like radios, getting new strings for paraglider... I must thank to our friend Ming who helped us a looooooooot! I have to say that many has happend since our last letter was published. We flew one day in Beijing at the territory of Beijing Flying man paragliding club but the air space is very limmited because of the airport and millitary restriction.
I cought a termal 3,3m/s but i have to stop at 1100m because the airplanes were above me and I already flew in direction towards the millitary base. Now we're going to the place that has host the Pre world cup this early summer and it should be interesting.

The train has hard seats but 500km for 7 euros should be fine price for the suuffer we have to go througt...we are going to put the armaflex under our bottom..


Nice grettings from China... tadej+sasa+ming

Zai cien in Chinese..