Mongolija 2.del - Mongolia part 2

(Javljanje za oddajo „Gori doli naokoli“ za Radio Slovenija 1 / Published in the entertainment program „Gori doli naokoli“ on Radio Slovenia 1)

Translate

V prejšnji oddaji sva vam obljubila, da vam bova povedala nekaj več o Mongolskih nacionalnih športih.

Paragliding je pa najin 'nacionalni' sport

Čeprav imajo motorji formule 1 več kot petsto konjev, pa je zagotovo najpomembnejša dirka za Mongolce dirka konj na festivalu Nadam. Nadam je namreč največji nacionalni praznik, kjer se možje pomerijo v treh kategorija. Lokostrelstvo, dirka konj in rokoborbi. Sedaj se po nekaterih krajih uveljavlja tudi zbijanje kovanca s pomočjo kosti. Festival se odvija v različnih predelih države v različnih časovnih obdobjih. Odvija se v glavnih mestih provinc a največji za celo državo je v glavnem mestu Ulaambatarju. Istočasno, pa se v vsakem kraju odvija lokalni festival. Lokostrelci uporabljajo mongolske loke ter s pomočjo puščic, ki imajo konice odebeljene, poskušajo prevrnit čim večje število kock, ki so postavljene v dveh vrstah. V tem tekmovanju nastopajo tudi ženske, ki imajo ločen nastop od moške skupine. Vsak ima ponavadi oblečeno tradicionalno obleko in kapo, ki dajo vedet od kje prihajajo.

Rokoborcev je ogromno. Rokoborba je šport v Mongoliji, ki je atraktiven celo leto, saj se mladeniči spoprimejo sredi ulice, v gostilni na travi. Kjer jih je veliko organizirajo skupino mlajših in odraslih. Vendar pri odraslih ni težke ali lahke kategorije. Tako je včasih prav smešno opazovati, ko kakšen droben in suh dobi pri žrebu svojega nasprotnika, ki bi ga še z viličarjem težko premaknil. Cilj vsega je v tem, da je potrebno nasprotnika spraviti na tla. Na trebuh ali na hrbet. Oblečeni so v kratke hlače in suknjič, ki zgleda tako kot, da jim ga je žena ali mama oprala in se je zaradi previsoke temperature stisnil.

Rokoborci s premajhnimi suknjici;-)

Čeprav sta ta dva kosa opreme videti zelo enostavna, pa je material iz katerega je to sešito zelo trpežen, saj včasih prenese dvig 100 ali 150 kilogramov težkega rokoborca. Pravi rokoborci imajo se posebne usnjene škornje, ki si jih nataknejo in jim pomagajo spodnesti nasprotnika. Pred pričetkom borbe je obvezen rokoborski ples, ki je tudi del obreda zmagovalnega rokoborca na koncu boja. Vse to poteka pod budnimi očmi sodnikov, ki so le korak od njih. Nasprotnik, ki zmaga odveže suknjič nasprotniku in zapleše. Tako se vrstijo boji eden za drugim do finala.

Konjske dirke so nekaj posebnega. To se odvija na planjavah izven mesta. Dirki sta dve na 15 ali 30 kilometrov dolgih trasah. Jokerji, ki jahajo konje so otroci stari od 5 do 12 let. Seveda si vsakdo to želi videti. Prav tako sva si to želela ogledati midva.
V 40 kilometrov oddaljen Bagd Khan Uul sva se odpravila z avtobusom, saj je to najcenejša varianta. Po nekaj kilometrih nas policija odstavi iz prometa brez kakšnega tehtnega razloga. Poiščeva taxi, ki si ga deliva se z dvema domačinkama in Južno Afričanom. Z navadnim osebnim avtomobilom se podamo na vožnjo, ki spominja na reli. Vozimo se po makadamskih cestah in preko rečnih nasipov, kjer obtičijo tudi terenski avtomobili. Ko se poskušamo priklopiti na glavno cesto to nikakor ni mogoče, saj ves promet poteka samo v eno smer.

Posteno se je kadilo za otrocki na iskrih konjih

Kot, da bi vsi bežali pred katastrofo. Nekako se le prebijemo do naslednjega odcepa, kjer se nadaljuje divja vožnja. Vsak hiti na dirko, tako mi prehitevamo terence in mimo nas drvijo mercedesi, katerih vrednost je manjša, kot pomembnost tekme. Potrebno bi bilo iti skozi podvoz pod železniško progo, a se nikakor ne morejo zmeniti kdo ima prednost. Ljudje, konji ali avtomobili. Kaos. Mi pa kar naprej. Ker nas je šest v avtomobilu se podvozje ves čas dotika tal in samo čakamo, kdaj nam bo kaj odletelo. Prispemo na cilj in nam raznese zračnico! Ko stopimo iz avtomobila vidimo, da je naš voznik povsem športno opremljen. Namreč ima obute tenis copate z žeblji, ki se uporabljajo za igranje nogometa na travi. Najraje bi se kar valjal po travi od smeha. To je bil primer kako razbiti avto za 1 dolar po osebi. Vseeno smo ujeli še zadnji konec dirke na 15 kilometrski razdalji.

Tadej

Za več informacij o potepanju po Mongoliji in možnosti organiziranja tur v gore si oglej Mongolia Expedition.

Nasa ekspedicija in igranje s padalom ob visokogorskem jezeru

Najine zgodbe so objavljene v oddaji „Gori doli naokoli“ na Radio Slovenija 1 vsako soboto ob 10.30.

English:
For more information about traveling, hiking and climbing mountains in the west Mongolia check at Mongolia Expedition.

Our stories are published in „Gori doli naokoli“ entertainment program on Radio Slovenia 1,

Every Saturday at10.30 a.m. (GTM +1). Only in Slovenian.

Mongolija 1.del - Mongolia part 1

(Javljanje za oddajo „Gori doli naokoli“ za Radio Slovenija 1 / Published in the entertainment program „Gori doli naokoli“ on Radio Slovenia 1)

Translate

Potovanje v času nacionalnih praznikov je lahko naporno, zanimivo in predvsem pa natrpano.

Midva sva bila deležna taksne izkušnje v Mongoliji. V deželi, kjer so konji bolj pogosto prevozno sredstvo kot avtomobili in je živali mnogo več kot ljudi. Čeprav ima zelo malo prebivalcev, pa so jurte razmetane po vsej deželi in včasih kar ne moreš verjeti, kako je mogoče, da ljudje živijo v določenih predelih, kjer ni ničesar!?

Ti dve punci zivita v puscavi Gobi - starejsa je udelezenka vecih drzavnih tekmovanj v znanju matematike, mala pa sigurno prejme kaksno priznanje za svojo navihanost

Ampak ravno tisto nič je tako bogato! Mir in samota, ter svež zrak in zelena barva, ki pravijo da pomirja, ter veter, ki odnaša vse skrbi daleč stran. Tudi ljudje, ki umrejo raznesejo ptice ujede daleč naokrog, saj po budistični navadi nekateri ponesejo trupla na vrh hriba, ter jih prepustijo ujedam. Tako imaš občutek, da je vse v harmoniji.

Susenje sira sredi puscave Gobi

Jakovo, ovčje, kozje in konjsko mleko, je moč najti na vsakem koraku. Iz njega najraje napravijo mongolski čaj, ki vsebuje zelo malo tibetanskega čaja in veliko mleka. Poleg tega je mlečnih produktov po različnih delih Mongolije različno. Skuta, maslo, jogurt, sir, smetana so produkti, ki so me spominjali na rodno tolminsko. Postopki so isti in okus prav tako, zato mi gredo kar lasje po koncu ko pomislim, kako se vmešavajo moderna načela HASAPA v ta naravna okolja nase prelepe smaragdne dežele. Tu je vse brez tega. Meso je sveže in ko zakoljejo ovco, skuhajo vse kar je v njej užitnega. V enem loncu se znajde črevesje, ledvica, srce, jetra in se kaj. Včasih sem se moral upreti mesu in sem raje užival v mlečnih izdelkih.

Kamele, ki se pasejo v divjini

Ker so to stepe tam ne raste veliko dreves ali grmičevja in povrh vsega je še zelo mraz, zato uporabljajo kot kurilno sredstvo iztrebke jakov in konj, ki jih sproti nabirajo, kot bi pobirali polena. Jurta je dom za večino mongolskih družin in predstavlja kuhinjo, dnevno sobo in spalnico. V njej skoraj nikoli ne manjka televizor, pa naj bo to še tako oddaljena nomadska družina. Seveda tam elektro podjetje ne vleče na stotine kilometrov daleč kable za nomade, ki se potem čez nekaj mescev odselijo na drugo lokacijo temveč vsi uporabljajo solarne celice ali vetrnice, ki polnijo avtomobilske akumulatorje. Čeprav so tako ekološki pa zaradi tega niso vpisani v stranko zelenih oz ne prejemajo nikakršne podpore od države.

Televizija v vsak dom

Vsakega gosta sprejmejo z veseljem in mu ponudijo, kar pač družina premore. Živijo zelo v skladu z naravo. Poleti proizvajajo mlečne izdelke in izdelke iz mesa, ter kurivo, ki jih uporabljajo cez celo zimo. Zime niso kratke ampak predstavljajo večji del leta. Včasih sem imel občutek, da Mongolci boljše jahajo, kot hodijo. Kar pa me ne čudi, saj se konji lahko prosto sprehajajo in pasejo in tako je vzdrževanje dosti bolj poceni od avtomobila. No tudi vrste konj so v različnih predelih dežele različni in tudi pase ni povsod na pretek.

Sredi nicesar... v ozadju nevihta, ki nas je na sreco obsla

Čeprav bi pričakovali, da se ti ljudje selijo pa se vedno gibljejo v krogu 60 do 100kilometrov. Ponavadi živijo na področjih, kjer so pred njimi živeli njihovi predniki in ta predel zelo dobro poznajo, vendar ta zemlja ni njihova last ampak je last države. Nikjer ni ograd, a vsi vedo, kje potekajo meje njihovih ozemelj.

O tem kaj pomeni njihov ponos in kaj so njihovi nacionalni športi, pa v prihodnje.

Tadej

Za več informacij o potepanju po Mongoliji in možnosti organiziranja tur v gore si oglej Mongolia Expedition.

Najine zgodbe so objavljene v oddaji „Gori doli naokoli“ na Radio Slovenija 1 vsako soboto ob 10.30.

English:
For more information about traveling, hiking and climbing mountains in the west Mongolia check at Mongolia Expedition.

Our stories are published in „Gori doli naokoli“ entertainment program on Radio Slovenia 1,

Every Saturday at10.30 a.m. (GTM +1). Only in Slovenian.