Se en teden sva prezivela v Biskheku... jaz sem si nekoliko odpocil potem ko so danes pokazali testi, da v mojih zelodcnih tezavah ni iskat krivca v malih zivalih, ki jih je verjetno pomoril antibiotik, ki sem ga pojedel pred dobrimi 14-imi dnevi. Tako, da je rekla zena v laboratoriju „HARAŠO“-dobro.
Letenje v Bishkeku
No, vize se tudi pocasi mnozijo v najinem pasaportu, ki postaja vse bolj tezji tko, da sm mogu vrec par gat ven! Ceprav gre dokaj pocasi pa moram priznat, da podirava rekorde, saj sva zrihtala 3 vize v enem tednu, to pa zato, ker vsaka drzava zeli, da imas ze vizo za naslednjo drzavo. To pomeni, da sva zacela v Indiji in potem sva sla v Pakistan, jutri greva na Kitajsko ambasado.
Pakistanska viza
No, tam je sploh posebna storija, saj te kar na lepem lahko zavrnejo, kot so ob najinem zadnjem obisku zavrnili francozinjo, ki so ji veleli naj se vrne domov in naj si tam zrihta vizo. Ja, zapleti v provinci Xinjiang so trn v peti Kitajski in jo zelijo povsem izolirati, zato da bi lahko potem oni nadaljevali svoje tiranstvo....Nafta pac! Kjer so naravni viri je vedno hudic in vojna. Tako nastrada ljudstvo, ki tam zivi ze stoletja. Urumki so ljudstvo muslimanske vere in se ze nekaj desetletji bojuje s Kitajsko vlado in Han Kitajci, ki se naseljujeo v to puscavsko pokrajino, ki pa premore kar 30% vseh zalog naftnih derivatov. Kot je napovedala v preteklosti kitajska vlada, zeli to podrocje spremeniti v ameriski Texas. To povsem spominja na Kriznarjev Darfur v Afriki, ki je najbogatejši kontinent z naravnim bogastvom, pa kaj pomaga ko imajo vecji vpliv in zeljo po prilastitvi tega bogastva vsi drugi kot domacini. Ob najinem preckanju te province pred mesecem dni je vojska patruljirala ulice in Kitajci niso zahajali v gostilne, ki so v lasti Urumkov.
Praznicni vecer v Urumqiju - slika vojakov, ki so spremljali dogodek na zalost ni uspela
Cutila se je napetost po tistih demonstracijah in neredih v zacetku julija 2009. Provinca je bila povsem odrezana od sveta. Blokiran intenet, mednarodni telefoni, medanrodni SMS-ji, tuji casopisi... ja, ta izolacija naj bi po nijhovih besedah trajala od neredov vse tja do 1. oktobra, vendar ne verjamem, da se bo kaj dost spremenilo, saj imajo prevec tezav.
Tudi potem, ko sva zapustila kitajsko in sla v Kazahstan, sva bila delezna posebne kontrole se posebej fotoaparatov in racunalnika, saj so zeleli videti, ce imava pri sebi kaksen dokument ali slike tistega dogajanja. Seveda nisva imela nicesar saj sva bila v tistem casu v Mongoliji. Dekle v hostlu pa nama je pokazalo film posnet preko skrite kamere v casu male vojne o pretepu in poboju ljudi na ulici....prave ZIVALI!! in pri tem je povsem uzivalo, ko je mene kar na bruhanje sililo. Taki pac so... eden drugega.
Se nadaljuje...
