21. septemra sva krenila iz Bishkeka v Kirgiziji skozi kitajski Kasghar cez najvisji (4733m) prelaz, cez katerega se je mogoce peljati in prispela v Pakistan. Teden dni sva prezivela v dolini Chapursan, kjer sva bila prva gosta v Danishovem hostlu. V Baba Ghundi-ju sva spoznala karavano kirgizijskih nomadov, ki zivijo v Waghan koridorju v Afganistanu. V Karimabadu sva teden dni zaman cakala ugodne pogoje za letenje, sva si pa vsaj nekoliko odpocila. Sledila je najbolj nora nocna voznja do Islamabada. Sele sedaj, ko je za nama, zaradi sivih las najinih starsev, lahko poveva, da se lahko zahvaliva nakljucju dogodkov, da se nisva znasla v srediscu napada Talibanov na sedez pakistanske varnostne sluzbe v Rawalpindiju, ki je terjal 20 zrtev. Bila sva gosta Sajjada, ki nama je omogocil letenje v blizini Islamabada.
Koncno sva zopet sedla na vlak. Spremljala sva vojasko ceremonijo na edinem mejnem prehodu med Pakistanom in Indijo. Sledila je nocna voznja z vlakom v najnizjem kastnem razredu. New Delhi - vsi nategujejo!!!
Sva na poti v indijsko Himalajo, Bir - raj jadralnega padalstva.
Bolj podrobno vam bova zgoraj opisano pot in dogodivscine predstavila v naslendjih javljanjih.
Lep pozdrav,
Sasa & Tadej
Ni komentarjev:
Objavite komentar