Noč na vlaku sva dežurala takole na tleh, pred vrati stranišča, kamor so poleg ljudi, zahajale tudi miši. In to po zaslugi 'trust me my friend' vojaškega kolega (levo), ki nama je obljubil brezplačen prevoz v vojaškem kupeju. Verjetno nama je na čelu pisalo, da sva šele prvih nekaj ur v Indiji in bova lahek plen... pa sva dobila lekcijo... po eni strani pa, čimprej tem bolj. Tik preden smo prispeli na končno postajo, naju je seveda prišel pogledat se sprevodnik in nama zaračunal vrednost normalnih kart, ampak za sedenje in bedenje pred WC-jem, grrrr. Ampak, izkušnja je pa le izkušnja. Seveda pa sva spoznala tudi iskrene in poštene prijatelje in bilo jih je veliko.
 |
| Martin iz Nemčije |
Tisti, ki se vračajo v Indijo, si omislijo svoje prevozno sredstvo... padalo pa je tako ali tako eno izmed manjših tovorov, ki se prevaža po indijskih cestah, prometni predpisi pa tu itak ne veljajo.
 |
| Prijatelj, Mani in Tadej |
Kadar sva izvedela, da prihajajo prijatelji iz Evrope, sva jih prosila, naj nama prinesejo kakšen paket... tu sva dobila drug telefon in nekaj foto filmov, prinesel pa nama ga je Mani-jev prijatelj iz Avstrije.
Ob vrnitvi domov, sva jih zopet
prosila za nekaj dodatne teže pri prtljagi, nato pa so presenečenja v EU
preko pošte poslali v Slovenijo... hvala vsem se enkrat!
 |
| Prijatelji Čehi, Slovaki in Latvijci |
 |
Ala 'GO-Pro' - navaden fotič
s 'selotejpom' prilepljen na kupolo
|
 |
| Hotel 'Tisoč in ene zvezdice' |
|
| 
Pri tej hiški sva si postlala, ker sva hotela
poleg navadnih zvezd uživati se v toči meteoritskih zvezd... sms o
pojavu sva dobila celo iz Slovenije. No, tako malo utrinkov še nisva
videla in kaj kmalu sva utrujena od fokusiranja oči
razočarana zaspala... seveda sva poročilo o številu neizpolnjenih želja poslala nazaj v Slovenijo;) |
|
|
|
Takole smo bili zjutraj postreženi s čajem in piškoti kar v naših 'posteljah', presenetil nas je sam John Silvester.
|
|
 |
Tadej, John, Momo in Saša
 |
Takole je nato izgledala postrežba zajtrka, na eni izmed postaji bivak letenja, ki sta ga pripravila prijatelja pastirja, glasbenika, kuharja, ...
|
|
 ...strokovnjaka sta nato 'zrihtala' še strgan padalski sedež
Ko smo kampirali sami...
...vsak je imel nekaj robe s seboj. Obvezno vsak vsaj po 2l vode, juhe, cokolade, suho sadje,... in pa kruh - čapate... na ognju smo jih pogreli in si jih privoscili tudi z nutelo in 'peanut-buttrom'. capati so samo iz moke in vode, ne sliši se nič posebnega, ampak po celodnevnem letenju ni bi bilo boljšega, mmm...
|
|
|
|
|  |
|
| ...the flying monk
|
Bir je tibetanska kolonija v Indijski Himalaji, meditativni in duhovni center, poznan po mnogih budisticnih uciliscih, kamor prihajajo ucenci iz vsega sveta. Pribezalisce premoznih Tibetancev, ki prevladujejo nad revnimi Indijci.
|
|  |
|
| Budisticno ucilisce v Biru |
|
|
|
|
 |
| Poslikave bozanstev v samostanih |
|
|
|
|
|
 |
Poslikave in izrezljani detajli notranjosti samostanov
|
|  |
| Kamenji imenovani Mani, na njih so zapisane molitve namenjene budisticnim bozanstvom |
 |
| Stupa je budistični spomenik, simbol Bude in budizma. |
 |
| Molitvene zastavice za sreco in blaginjo - barve predstavljajo elemente zemlje (modra-nebo, bela-zrak, zelena-voda, rumena-zemlja, rdeca-ogenj) |
5 dni je
trajala iskalna akcija pogrešanega padalca. Zadnja dva dni je celo
snežilo. Ukrajinca so rešile lastne izkušnje in znanja, kot bivši pilot
vojaškega letala in vztrajnost reševalne ekipe, kateri se je pridružil
tudi Tadej.
 |
| Uspešno helikoptersko reševanje pogrešanega ukrajinskega padalca (levo spodaj) |
 |
Pomoč fantov pri zlaganju padala... tako topli in preprosti so njihovi nasmehi.
|
|
Že tako čarobni sončni zahodi so v družbi prijateljev nepozabni! |
Karimabad in dolina reke Hunze, v ozadju pa Rakaposhi. Tukaj bi lahko letela, če bi prispela kakšen mesec prej. Silvester pravi ('polet mimo gore', youtube), da v lepem vremenu po dolinah sploh ne piha veter. Pa še res je bilo. 
Gora Rakaposhi (7788m)
Sva gledala, kje bi se dalo pristat...
Šolarke
'Grušt'
Jabolk sva pa 'naplindrala'... tako okusnih sadežev pri nas že dolgo časa ne najdeš več... To je dolina sadja, poleg pridelujejo še marelice, hruške, češplje... 
Štartno mesto, v okolici Rwalpindija, do katerega vodi 30 minut dolga peš pot. Ker sva tod letela dan po terorističnem napadu na Pakistanski Pentagon, 50m stran od mesta, kjer naj bi naju čakali prijatelji, naju letenje v družbi skrivnostnih helikopterjev ni prav nič motilo. 
Baje se od tod lahko poleti cca. 200 km SV proti Indijski meji in Kašmirju...da se, ne vemo pa, če je res že kdo poletel tja. 
Pristanek ob jezeru in mogoče, bodočim padalcem.
Osama?
Predmestje Islamabada, kjer življenje kljub agresijam dan za dnevom, že v naslednji sekundi poteka povsem normalno.
Treking proti Baba Ghundi - iz vasi Ispenj na 3.800m do svetisca na 4.500m pod sedemtisocaki.
Svetisce Baba Ghundi - sveti kraj, kjer je pokopan Baba-Ghundi, možakar, ki je prišel prek pamirskih gora. Izobraževal je ljudi v dolini in jih seznanjal tudi z vero. Ko se je vračal proti domu je na poti umrl in ljudje so ga pokopali na kraju, kjer danes stoji svetišče.
Takole izgleda edina polica v trgovini.
Pot do doma bo trajala 10 dni... hoja in jahanje. Preko prelazov v objem špičakov. Že tako naporno pot bo otežilo še slabo vreme.
Karavana nomadov se vrne v svoje vasice v Pamirske gore. Čez pol leta se zopet vrnejo, da bodo sir, skuto, jake, koze, konje itd., zopet zamenjali za mila, vzigalice, satelitske antene, soncne celice, samokolnice...