Kirgizija cudovita dezela, polna hribov, rek, jezer in seveda ljudi. Ljudje so zelo zanimivi, saj so med njimi Rusi, Uzbeki, Pakistanci, Kitajci, Tadziki, Armenci, Turki. Predvsem me je presenetilo, da so Kirgizi ali potomci Turkov ali pa Mongolov in mislim, da se nekaj tretjega. Ugotovil sem ,da je ta Centralna Azija zares polna zgodovine, v katero bi se moral poglobit. Tukaj so se namrec mesale raznovrstne civilizacije. Se celo Aleksander Veliki se je potikal tod okoli, ko je napredoval na svojem bojnem pohodu vse do Indije, Marco Polo je tovoril pasto tukaj cez, pa Gingis Khan je tu pobral veliko ljudi za svoje pohode naprej in se bi lahko nasteval. Vendar prvotno naj bi Kirgizi prisli iz severa, to je danasnje Rusije. V mesecu maju in juniju sva se potikala v Yekaterinburgu in Krasnoyarskem in predstavlja dom prvotnega ljudstva Kirgizov, ki so se potem preselili na podrocje sedanje Kirgizije. Da imajo nekaj skupnega s Turki me je prepricala turska Univerza v Biskheku in dva turska turista, ki sta z lahkoto zastopila Kazahstance, Kirgize, Uzbeke a nista zastopila ruskega jezika. Mislim da bo prehitro minil najin obisk v tem predelu sveta, kjer so tudi dekleta cudovita in sadja se ne manjka, kuhinja je odlicna, pa tudi temperature znajo biti tudi sredi zime kar visoko nad niclo (seveda samo v dolocenih predelih drzave). Potem, ko se je zakljucilo padalsko in zmajarsko tekmovanje bivsih republik Sovjetske zveze v Kazahstanu je bila zelja po letenju v Kirgiziji se vecja. Potem, ko nisva uspela priti do Kalibeka, padalca, ki organizira potepanja in letenje po Kirgiziji in ima svojo jurto v dolini Susamira 169km iz Biskheka, nama je ponudil prevoz Misha Mikhailov, ki je eden izmed najboljsih alpinistov na svetu.
Misha Mihkailov v svoji novi trgovini Sport Expert
Dobitnik zlatega cepina leta 2004 nama je znal povedati napoti v Susamyr toliko zanimivih stvari povezanih z alpinizmom v njegovi drzavi in tudi o razmerah v gorah, ter o regijah in krajih, kjer zaide le pescica ljudi. Veliko sva izvedela tudi o 'heli-smucanju', ki ga sam organizira v zimski sezoni, saj so za to v kirgizijskih hribih idealni pogoji.Za tiste, ki tega se ne poznate naj povem, da je to prevoz s helikopterjem na vrh gore in potem sput v dolino. Sam je tudi zastopnik z slovenski druzbi Elan in Alpina katerih izdelke je moc najti v njegovi trgovini Sport Expert, Mira ul. 73, Bishkek, ki je specializirana za alpinizem in smucanje, v kateri je moc najti kvaliteto, ki jo najdete v Evropi. Tu ni fejka!
Priblizevali smo se prelazu Tr-Ashuu (3586m) prek Kirgizijske verige hribov, ki je bil pobeljen s svezim snegom izpred nekaj dni.
Na poti proti prelazu in dolini Susamyr
Ni nam bilo potrebno iti cez, ampak smo se zapeljali kar skozi predor na visini 3030m na drugo stran in ze smo bili na prvi „rejdi“ - ovinku.
Start Susamyr N 42.31896º, E073.81287º
Pogled iz startnega mesta proti zahodu - spredaj smucarski center
Malo ogledavanja, vetra se od nikjer, tudi termike se ni bilo cutit. No, potem pa je bil ze cas za to in raztegnila sva padala. Kar malo bolj ven od hriba sem se odpeljal saj na taki visini se nikoli nisem letel. In na teh visinah so veter in zracne mase mal drugacne kot tam na 200 metrov, ceprav si tud tu na 3200 sam 200metrov od tal!
Pogled iz startnega mesta proti vzhodu
Ja, ko sva nesla padalo kakih 100metrov v hrib sva sopihala ko vola, ma mi je blo prow narodno zraven Mishe, k si je pomojem mislu: "Ej amateri!" Ma pole sm mu le reku de sm svoh s kondicijo, pa je reku: "Ne skrbet, to je visina!" Njemu ni tezko, saj je ravno se vrnil in svojega poletnega 'Base kampa', ki sluzi kot baza za poletne ekspedicije v gore in je situiran na visini 4000metrov. Zna povedat, da je ogromno slovenskih alpinistov vsako leto v Kirgiziji in jih je pohvalil kot zelo dobre! No, jaz sem medtem iskal steber, ki mi ga je pred kake pol ure pokazal orel. Vendar sem mel obcutek da se niso povsem formirani, no, potem sem se le povzpel povsem zaneseno tja nekam v prelaz in mi ni bil prav nic vsec saj tam v luknji sigurno mesa. Potem je se Sasa potegnila in ko sem cez cas pogledal kje se nizko plazi sem presnecen zagledal samo njeno senco na pobocju. Uf ta pa je visoko! Ja je bla ze malck nad mano, tam na 3400m, potem sem ga pa le zaklukal in se odpeljal visje tja nad vrh in tam zagledal jato kanj, ki so tako cudno krozile, da se mi je zdelo da je ta termika razmetana po celem nebu brez glave in repa. Pa je slo na 4000metrov in vec.
Tadej in UP nad Kirgizijskimi gorami na 4200m
Medtem je Sasa morala pristat ker ji ni uspelo zaklukat nic pametnega. Je imela pa pristanek bolj zanimiv, ko se je valjala po prasni cesti. Intervali so bili kratki in nisem mogel cakat na enem mestu zato je blo treba kr iskat naprej, ceprav sva se zmenila da se bova cakala. Sasa je sla ponovno na start, jaz pa cez prve majhne dolince, medtem ko so jo kanje odletele stran od hribov nad dolino. Ker cesta poteka proti zahodu sem tudi jaz letel v to smer ceprav se je veter pocasi jacal in me je kar odnasalo iz hrihov, saj sem imel stranski veter, ki je pihal po prelepi dolini, v kateri si pa nikakor nisem zelel pristati, saj me nebi bilo nazaj 2 dni.
Globoka in dolga dolina
Sasa starta, jaz pa se poberem na 4300m in jo poskusam cakat a prsti na rokah postajajo gluhi in visino je tezko ohraniti, tako da ji javim da je ne morem cakat in odletim naprej a gre sam dol, dol in se nekaj balonckov dobim, ki pa trajajo le dva najvec tri zavoje in pristanem na zacetku doline, kjer bi moral biti sprozilec termicnega stebra, a ni bilo nic. Medtem na drudi strani reke vidim kako vlece dim po hribi navzgor a tja mi ni uspelo.....na sredi doline pa piha ko zmesano, saj vidim oblake prahu, ki jih odpihuje po celi dolini.
Pogled iz zraka proti zahodu
Sasa tudi v drugo ni nic pobrala, bilo je se slabse in pristala je v rotorju pod cesto. Pospravim in zveze s Saso in Misho ne dobim, zato se odpravim na stop nazaj na start. Peljem se nazaj v kombiju polnem sliv, k jih bodo prodali v Biskheku. Po poti pa mi Armay razlaga o zgodovini Kirgizije in potem preideva na debato o Nasci v Peruju, kjer so na tleh veliki znaki iz kamnov, katerih skrivnosti in namena se niso raziskali. No, zanimivo je to podrocje, saj je Sasa dobila v dar CD od padalske firme Gin, za katero je prijatelj Marc iz Holandije posnel kratek film in so prav tam leteli. Armay pravi, da je ena izmed hipotez, da so te znake zgradili zaradi navigacije. Saj je mogoce ,da so s letalnimi napravami tovorili zlato in drugo rudo iz gora v mesto, ki je tam doli na ravnini. Tako naj bi znak orla kazal mesto dviganja, strela in njena smer naj bi nakazovala smer leta, kjer je naboljse leteti... ja prav zanimivo. Sem se odlocil, da moram Gina Seyonga povprasati ali je kaj povezave s tem in njihovo odpravo ter ali kaj od tega drzi, ko so oni tam leteli.
"Sirc'k"
No, medtem smo prispeli na start kjer je ze prow posteno pihalo. Vzel sem si nekaj trenutkov medtem ko sem cakal na Saso in Misho ter se zazrl v Susamirski greben cez dolino, po katerem se nihce ne sprehaja ampak je to cista divjina. Tja ljudje ne hodijo, ker ni ljudi ali his, ampak lahko spis samo v sotorju, vendar je ravno podrocje Susamirya eno najhladnejsih v drzavi in 2003 leta je bilo pozimi 54 stopinj pod niclo!
Konec pase v hribih
Medtem ko analiziram let vidim, da sva letela v rototrju, ki pa zjutraj se ni bil tako hud. Moj pristanek je povsem upravicen, ceprav sem to ugotovil ze v zraku, pa sem pricakoval, da veter le ni tako mocan. Zvecer sem preveril sondazo in ugotovil jakost vetra na visini starta 3100 m 10-15m/s.
Nos sm mel rdec in ocala so bila obvezna pa tudi zimske rokavice... Povratek v mesto in vecerja v cafeju.... kot oni imenujejo poceni restavracije.
Ni komentarjev:
Objavite komentar