27. sep. 2009

Con Tash, Kirgizija

Translate

Sasa je ze spala, ko sem brskal po internetu in gledal sondazo, ter napovedi za naslednji dan, ko je poklical Misha in zmenili smo se za naslednji dan ob 8-ih, da odrinemo na drug start v okolici Bishkeka.

Con Tash N 42.71467º, E 074.60384º. Zjutraj naju je cakala Lada, ki je bila vsa prestimana, kot smo to poceli z jugoti in stoenkami...crne sipe,centralno zaklepanje. V njej pa Sasa in snjegov prijatelj. Spominjala sta me na mojega bratranca Matjaza in njegovega kolega Drobnica, ki sta mw bila ob vsaki uri pripravljena peljati na Kobalo, ko nas je bilo premalo, da bi se nabrali za Ronerjev kombi.


Lada nas je pripeljala po strmi poti na vzletisce 30 km izven Bishkeka


Pa smo sli taj skozi juzne dele mesta, ki sva jih prvic videla. Vmes smo se napumpali gume, za kar je tukaj potrebno placati. Potem, ko se je rokoval z vsemi zbranimi ob cesti je ponudil se cigareto in vprasal po smeri. Pa smo sli. Ja zanimiv obred ob cesti. Prispemo do odcepa in gric se mi zdi zelo primeren za soraing. Lada kar vlece v grivo in ko prispemo na vrh se izpod pokrova motorja slisi zuborenje vode! Jutro je se in ura je 9. Mi pa ze na startu.. ona dva misleta da bova kr poletela, a jim razloziva principe letenja. Ko bi vedela, jih nebi gnali ob taki zgodnji uri iz mesta, a kaj ko nisva ne midva ne ona dva vedela, kam gremo.


Zmajarji - eni in drugi


Gric je na visin 1500m dobrih 500m visinske razlike s pristankom. Kasneje nam lokalni pilot Vladimir objasni, da je zadaj v hribih se en start na visini 2200m, a do tja je mogoce samo z dzipom. No, nic za to ce si taprav se bos vzignil z tega nizkega starta in poletel prek zgornjega. Sprva mi je ponujal tandemski polet potem pa sem mu le dopovedal, da imam svoje padalo Summit XC, ki si ga je z zanimanjem ogledal, saj za svojo padalsko solo uporablja UP groove. Sonce je pripekalo, Sasa pa je pocivala in spala na startu, saj so ji ocitno manjkale ure spanca.


Je blo treba mal pocit


Medtem sem se jaz pripravil za prvi vzlet, saj so mi obljubili, da me poberejo spodaj, ce termika se ne bo tako mocna, da bi se lahko dvignil visje. Nic ni bilo, pa zopet situacija z rotorjem, ki pa je bil tokrat precej majnsi. Nahitro spravim padalo in ze se vozimo nazaj na start.



Start zmajarja studenta


Sergej ve povedati, da je prejsno nedeljo letel uro in pol ter da mu je uspelo se pobrat iz malega starta in zapeljat v hribe. Intervali so kratki in nic kaj zanesljivi, saj je napovedan popoldne veter iz zahoda sedaj pa piha vzhodnik, k ne obeta nic kaj posebnih poletov paravijo domacini, pa se inverzija je povrh vsega. Skupina treh zmajerjev in stirih padalcev vzleti z zgornjega starta. Zaradi visine jim uspe leteti dlje in se nekako obdrzati v zraku.


Druscina na kupu


Tudi Sergij v drugem poiskusu zakljuka balon, ki ga ponese med njih potem pa je po pol ure letenja vsega konec. Danes je potrebno imeti tudi malo srece, smo vsi istega mnenja. Sasa poskusi drugic, a tudi tokrat neuspesno. Opazim, da ko je interval na startu, takrat nihce ne uspe pobrat. Ko pa je zatisje na startu se vcasih posreci komu pobrati v visine.

Vzletim in se peljem skozi rotor, saj se je ravno sedaj zamenjal veter. Pocasi se prebijam iz zavojav zavoj in iscem drobce termike, ki so zaneseni preko grebena, dvigovanje postaja vse mocnejse in ze sem na 2000m. Uf iscem nove bazice, ki hitro ugasajo in cakam, da se mi pridruzi se kaksen lokalec. Koncno le uspe Sergeju in skupaj pobereva nekaj stebrov, ter isceva, ce je kaj v hribih pa ni nic. On pristane, jaz pa kar vstrajam in se vrnem k dezurcu ( dezuren steber - tam je prakticno vedno mogoce najti termicna dviganja). Ko naberem 2200m se pocasi zapeljem v hribe, ki pa jih steber za stebrom pocasi raziskujem, saj so dolince, ki gredo noter

dolge in bi tezko prisel ven, saj na trenute kar pihne veter. Vozim se celi dve uri in testiram ali drzijo stvari, ki sem se jih naucil v Kazahstanu. Pristanem na vzletiscu v lepem laminarnem vetru idalnem za sorring.


Tadej se vedno v zraku


Sasa je vidno razocarana, ker ji zopet ni uspel lep polet, a mi pocasi le uspe zvabit nasmeh na njen obraz.

Pocasi se odpravimo, saj sta naju Sasa in prijatelj ze cel dan cakala medtem, ko je sonce neusmiljeno pripekalo. Mislim da se morava najbolj zahvaliti Mishi za ta lep konec tedna, saj nama brez njegove pomoci ne bi uspelo.

Ni komentarjev:

Objavite komentar