7. jan. 2010


Epi center – lokalno glasilo gornjega Posočja

---
local magazine of gornje Posočje, Slovenia

Epi Center je glasilo, ki izhaja vsake dva meseca. V njem je moč najti prispevke, ki se navezujejo na življenje in dogajanje v gornjem Posočju ( Tolmin, Kobarid, Bovec ). AsiaTmin tako kot pred tem AfricaTmin je redno pošiljala svoje prispevke in tako obveščala in še obvešča ljudi kaj počne Tadej Beguš, ki prihaja iz teh krajev. Namen pisanja je približati ljudem resnico iz daljnih krajev sveta. Tako so bile v letu 2005 zgodbe iz Afrike in sedaj iz Azije. Včasih se znajdem v situacijah in v krajih, ki popolnoma spominjajo na življenje doma. Zato so tudi članki včasih primerjava med življenjem v Posočju in npr. Mongoliji. Predvsem me obide žalost ali pa nostalgija po tistih časih ko je bilo vse bolj sproščeno in ko se nismo imeli toliko pravil. Pristnost pri ljudeh je še vedno čutit, ampak kaj ko vse preveč radi pozabljamo na naravo in se predajamo udobnosti novih časov...
Upam, da bo vsak izmed vas našel nekaj zase... Če vas mogoče zanima kaj posebnega, nam lahko to sporočite na Email asiatmin@gmail.com

ENGLISH

Epi Center is the magazine wich is published every two months. It contents articles about daily life in gornje Posočje ( Tolmin, Kobarid, Bovec ). AsiaTmin as well as AfricaTmin in the past is regularly sending articles to inform people what Tadej Beguš who is coming from Tolmin. The purpose of my stories is to tell people the true and give a closer look to every day life of the people from far away places. In 2005 I wrote stories from Africa. Now I write stories from Asian continent.

Some times I meet situations that remember me on the life at home. That is the reason why the articles are sometimes comparison between life in Posocju and exp. Mongolia. I'm very sad or I feel nostalgic for the times when was more relaxed and we didn't have so may rules. You can still fill people's pureness but it's sad that to many times we forget about nature and we prefer to enjoy comfort of modern times...

I hope that each of you will find something interesting for yourself... If you would like to hear something that you are interested feel free to contact us via Email asiatmin@gmail.com

ENGLISH RUSSIAN

Epi center (1)


Serija projektov po svetu, ki se odvijajo pod okriljem Popotnega društva Poprek, se nadaljuje. Asiatmin oziroma AzijaTmin, kot smo poimenovali moj zadnji projekt, je po Afriki, Madagaskarju in Burundiju že četrti. Kot že naslov pove, se tokrat odpravljam v Azijo. A ne sam. Odpravljava se skupaj z dekletom Sašo Mihevc, ki prihaja iz Tržiča. Glavni razlog poti je najina siceršnja oddaljenost, saj se uspeva videvati samo med vikendi. Nekako se ne moreva odločiti, kdo bo kam šel, pa sva si izbrala nevtralno ozemlje, da se tudi pobližje spoznava.

Tadej in Saša na poti

Na pot se odpravljava z motorjem, čeprav je Africa Twin še vedno parkirana v garaži. Posluževala se bova različnih prevoznih sredstev, kot so avtomobil, vlak, ladja, letalo in jadralno padalo. Ker sva oba pilota jadralnega padala – saj veste, tisti, ki po celi dolini letajo sem in tja in včasih kdo tudi obvisi na kakšni »češpi« – sva se odločila spoznati Azijo, njene ljudi in odročne kraje s pomočjo jadralnih padal. Pri tem nama pomaga nemški proizvajalec padal Ultralite Products (UP), ki nama je za čas potovanja posodil dve padali z imeni Summit XC in Kantega 2.

Kot se spodobi za vsak nov projekt, je pod peresom Damjana Cveka nastal nov logotip, ki simbolizira Azijo v obliki padala in naju, ki s tem padalom upravljava. Da ta T'min res ni tako nedolžen, dokazuje prevod besede tmin v kitajski jezik: t – posebni, min – ljudje, ljudstvo. Tako bi Tmin lahko prevedel kot »posebni ljudje«. Skupaj s projektom so nastale tudi majice z logotipom ter prevodom v slovenski, ruski, kitajski in tibetanski jezik. Vse to in še več si lahko ogledate na naši spletni strani www.asiatmin.blogspot.com ali na www.poprek.org Ta prispevek vam pišem med tem, ko z vlakom potujeva po mongolskih prostranstvih v glavno mesto Ulan Bator. Skozi okno ni mogoče videti avtomobilov, ampak le jezdece na konjih. A več o tem v prihodnjih številkah.

Pot sva pričela v Tolminu in nato prek vzhoda Slovenije vstopila na Madžarsko. Prek Blatnega jezera sva prispela v Budimpešto, kjer nama je uspelo leteti v središču mesta. Biti sva morala zelo pazljiva, saj je pošteno pihalo in kar nekaj pilotov je moralo zasilno pristati v samem centru madžarske prestolnice. Najbolj primeren kraj za to je bil Tescotov hipermarket, ki ima največjo ravno površino strehe v tem delu mesta. S svojo »petko« (Renault 5) sva pot nadaljevala na Slovaško, kjer je v Tatrah snežilo in je pošteno stiskal mraz. A nič za to. Naslednje jutro je sijalo sto sonc in midva sva odšla obiskat skakalnice v Zakopanih, ki so zagrajene in je za njihov ogled treba odšteti nekaj evrov. O, ta naša prelepa Planica! A bolj kot skakalnice je zanimivo mesto, kjer so stare in nove vile ter navadne hiše od temeljev navzgor zgrajene iz lesa.



UP - Ultralite Products

Na tromeji Češke, Slovaške in Poljske sva uspela še dvakrat leteti, čeprav pogoji za to niso bili ravno idealni. Vsi piloti po vrsti se nama čudijo, kaj počneva v njihovih krajih. Tolmin, Kobala, Stol ... Soška dolina – saj to je vendar padalski paradiž na svetu, ki ga oni vsaj dvakrat letno obiščejo. A midva jim odgovoriva, da si želiva spoznavati nove kraje in ljudi ter da je letenje v njihovih krajih za naju posebna izkušnja. Lodž, ki je pred desetimi leti kazal podobo mesta Gobi in so bili njegova glavna znamenitost bari, se danes spreminja v logistični center Poljske. V času vzhodnega bloka je bil glavni proizvajalec tekstila v državi, danes pa ne proizvede veliko, saj je trg preplavil cenejši tekstil s Kitajske. A v mestu se nadaljuje dolgoletna tradicija filmske šole, ki slovi predvsem po svojem oddelku za kamero. Vse stare tovarne prenavljajo in v njih nastajajo luksuzna stanovanja. Prek Litve in Latvije naju »petka«, vsa popisana od želja, ki nama jih posamezniki pišejo na belo pločevino, pripelje v Estonijo. Talin je moderno mesto s pristaniščem, od koder plujejo trajekti v skandinavska mesta, kot sta Stockholm in Helsinki.

Slovo od „petke“

Zapustiva Evropsko unijo in vstopiva v Rusijo. St. Peterburg naju sprejme v prelepem sončnem dnevu, a že navsezgodaj neprijetno preseneti. Nikjer na svetu se mi še se ni zgodilo, da bi moral na podzemni železnici plačati posebno vozovnico za prtljago. Tudi sprevodnik na prvem delu Transibirske železnice nama želi zaračunati dodatek za prtljago, a mu odgovorim: »Ne padjemajem.« To v ruščini pomeni »ne razumem«. Sprevodnik zamahne z roko in odide. Rdeči trg v Moskvi je ponoči povsem miren.

Rdeči trg v Moskvi

Turistov ni preveč in še tiste, ki so tam, preganja tovornjak s cisterno, ki s curkom vode čisti tla. Bolj kot Moskva nama je všeč Jekaterinburg, ki je bil do leta 1991 za tujce zaprto mesto. To je tudi kraj, kjer so boljševiki z Leninon na čelu leta 1918 umorili carja Nikolaja II. in njegovo družino. V mestu ne ostaneva dolgo, saj konec tedna preživiva z lokalnimi piloti na pobočjih južnega Urala. Jezero, ogenj, pečenje, preprosti ljudje in letenje zaznamujejo vikend, ki prehitro mine. Tišina in divjina, ki jo predstavlja neprehodna tajga, nama v Rusiji pokaže novo dimenzijo. Tajga je kot džungla v Afriki. Potem ko prečiva Ural in zapustiva Evropo, postajajo velika mesta vse bolj izolirana območja, ki so med seboj oddaljena od 500 do 1.000 kilometrov, in tajga na severu je vse bolj mogočna.


Letenje na Uralu



Besedilo in foto: Tadej Beguš in Saša Mihevc




Ni komentarjev:

Objava komentarja